V preteklih letih se je veliko govorilo o negativnem vplivu videoiger na razvoj otroka. Razprave o tem so burne in žive še danes. Podobno velja za programiranje, ki se med laiki pogosto dojema kot “tratenje časa pred računalniškim zaslonom”. Vendar pa lahko programiranje (prav tako kot kakovostne video igre) pozitivno vpliva na razvoj otrokovih možganov in njihov način razmišljanja.
V nadaljevanju prispevka želimo predstaviti pozitiven vpliv programiranja, pri čemer izhajamo tako iz izkušenj kot znanstveno podprtih raziskav.
Obvladovanje programskega jezika je le en del programiranja. Dober programer ob poznavanju programskih jezikov nenehno razvija in utrjuje svoje sposobnosti logičnega in analitičnega razmišljanja.
Glede na opravljene raziskave ima lahko programiranje močan pozitiven vpliv na človeške možgane. Seveda to ne pomeni, da boste zaradi učenja programiranja postali novi Sherlock Holmes – tako preprosto to seveda ni! So pa raziskave pokazale, da programiranje vpliva na miselne tokove.
Kaj so pokazale raziskave?
V preteklih letih opravljene raziskave so potrdile ugodne učinke programiranja na človeške možgane. Že leta 1991 je bil znanstveno dokazan obstoj povezav med učenjem programiranja in razvojem kognitivnih veščin! V poskusu raziskave, ki so jo izvedli, je sodelovalo 65 študentov. Ena skupina se je udeležila tečajev programiranja, druga pa ne. Izkazalo se je, da je skupina, ki je obiskovala ure programiranja, dosegla znatno boljše rezultate pri testu kognitivnih veščin.
Raziskave, opravljene v zadnjih dveh desetletjih, so pokazale, da lahko učenje programiranja pomembno pospeši proces sprejemanja novih znanj. Posledično se izboljšuje spomin, možgani pa so nenehno aktivni, zaradi česar so v starosti bolj zdravi in odporni na demenco in Alzheimerjevo bolezen.
Ali se možgani programerja razlikujejo od možganov povprečnega človeka?
Da bi odgovorili na to vprašanje, moramo pojasniti zasnovo miselnih modelov. To so upodobitve resničnih življenjskih dogajanj, ki jih naši možgani ustvarijo in razvijejo na podlagi naše domišljije ali tega, kar vidimo v tistem trenutku.
Miselni modeli igrajo zelo pomembno vlogo v procesu sprejemanja znanja. To je mogoče opaziti na primeru učenja svojega prvega programskega jezika. Med učenjem se v vaših možganih razvijejo novi miselni vzorci, ki lahko pozitivno vplivajo na sposobnosti reševanja najrazličnejših miselnih izzivov. Dejavnost možganov se okrepi in omogoča učinkovitejše ustvarjanje novih miselnih vzorcev pri učenju novih dodatnih programskih jezikov in drugih novih stvari.
Pri programiranju se razvijalci programskih rešitev ne osredotočajo samo na en programskih jezik ali samo na en problem, ki ga želijo rešiti. Gre za sistem nenehnih sprememb, kjer je za pravilno razumevanje in uspešno reševanje problemov treba preseči razmišljanje po ustaljenih vzorcih.
Zahvaljujoč temu razvijalci programske opreme, programerji, niso le boljši analitiki, ampak imajo tudi boljši spomin. In kar je najbolj pomembno, večinoma je to posledica nenehne miselne vadbe, ne le genetskih nagnjenj.
Leta 2014 izvedena študija, v kateri je sodelovalo 17 programerjev, je pokazala povečano dejavnost središč za semantični in operativni spomin njihovih možganov. Študija je pokazala, da med programiranjem aktiviramo enake dele možganov kot pri učenju novih jezikov.
Če povzamemo, programiranje ne vpliva pozitivno le na razvoj logičnega in analitičnega mišljenja, temveč okrepi tudi razvoj pomenskega in operativnega spomina ter izboljša zmožnosti sprejemanja večjih količin informacij naenkrat. Naši možgani, so pri reševanju miselnih problemov, povezanih s programiranjem, izpostavljeni nenehnemu treningu, kar lahko pomaga pri preprečevanju Alzheimerjeve bolezni, demence in degeneracije nevronov.
Dostopne študije zelo jasno kažejo, da lahko učenje programiranja koristi ne le razvoju kariere posameznika, ampak ugodno vpliva tudi na naše zdravje. Stereotip anemičnega in bledega programerja je preživet! Programiranje je ena najzahtevnejših vrst intelektualnega dela in je vredno vloženega časa, dokler posameznika to zanima in ga tako in drugače izpolnjuje.
Viri:
https://psycnet.apa.org/record/1992-07098-001
https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/10403712/
https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC2725932/
http://www.cs.cmu.edu/~ckaestne/pdf/icse14_fmri.pdf